1) Spoštovanje svobodne izbire potrošnika in proizvajalca — zagotoviti se mora dostopnost do hrane brez GSO …  Potrošniki ekološke hrane ne bodo sprejeli tolerance 0,9% GSO.

2) Zagotoviti je treba trajnostni razvoj kmetijstva — zagotoviti je treba regije brez GSO … Ekološko kmetijstvo je upravičeno do zaščite, ker predstavlja najboljšo obliko trajnostnega kmetijstva.

3) Načelo previdnosti — preprečiti je treba možnost nepopravljivega onesnaženja in okužbe okolja z GSO, zato je v skladu s Cartagenskim protokolom treba ves čas upoštevati načelo previdnosti.

4) Objektivnost znanstvenega obravnavanja in sodelovanje javnosti — Debata javnosti naj se ne osredotoča samo na vprašanja tveganj, ki jih prinaša genski inženiring, temveč tudi na vprašanja, ali socialni modeli in praktična pričakovanja, vezana na zeleno biotehnologijo (GI), opravičujejo njegovo uvajanje v velikem obsegu.

Zakonodaja EU predstavlja minimalne omejitve, ki jih članice morajo spoštovati, vsaka članica pa sme oblikovati strožje predpise, torej sme prepovedati setev določenega GSO, če obstaja kakršenkoli dvom (načelo previdnosti).

Tako je italijanska pokrajina Toskana  prepovedala serviranje hrane z GSO sestavinami v predšolskih in šolskih ustanovah, v bolnicah … pa vse do urada krajevne uprave.

Kmetovalca, ki seje GS seme, kaznujejo z odvzemom vseh podpor, ki jih je prejel v zadnjih 5 letih.
Trgovca, ki prodaja neoznačeno GS hrano, kaznujejo z odvzemom obratovalnega dovoljenja do 15 let.
V Italiji se je 80 % vseh pokrajin razglasilo za območja brez GSO in pridružujejo se jim nove.