Genska tehnika ogroža pestrost rastlin

Ajda > Društvo Ajda Vrzdenec > GENSKA TEHNIKA > GENSKA TEHNIKA > Genska tehnika ogroža pestrost rastlin

Genska tehnika ogroža pestrost kulturnih rastlin

Iz prastarih časov je za človeško prehrano na razpolago neverjetno veliko različnih sort in vrst najrazličnejših rastlin, ki se pridelujejo v kmetijstvu in vrtnarstvu. Semena so imela v skoraj vseh kulturah poseben pomen in njihovo čuvanje je bilo ozko povezano z duhovnim življenjem. Čuvanje semen in določanje časa posevkov so nadzorovali svečeniki, ki so pred posevki opravljali religiozne obrede. Medtem je kulturna dobrina seme postala blago in je pestrost kulturnih rastlin ogrožena. V zadnjih sto letih smo po podatkih svetovne organizacije za prehrano FAO izgubili več kot 75% sort kulturnih rastlin.

 

Pozornost mora vzbujati pri tem dejstvo, da so skoraj vsa velika podjetja, ki so se ukvarjala z žlahtnjenjem in razmnoževanjem kulturnih rastlin, pokupili multinacionalni kemični koncerni in se pri žlahtnjenju kulturnih rastlin po vsem svetu postavljajo v ospredje višina pridelka, možnost kultiviranja v različnih rasnih pogojih, rezistenca na herbicide in patentiranje. Delo z rastlinami, razumevanje rastline, karakterizira materialistični redukcionizem, ki je z gensko tehniko na svojem zmagovitem pohodu. Mnogi znanstveniki so fascinirani nad dozdevnimi možnostmi in države, pa tudi mnoge firme, so v zeleno gensko tehniko ob pričakovanju visokih dobičkov investirale milijardne vsote.

 

ZELENA GENSKA TEHNIKA – DUH IZ STEKLENICE?

Resničnost pa je kompleksna in večplastna: več kot 90% genov v organizmih  je neaktivnih. Pred nekaj leti so jih prehitro imenovali »odpadne gene«. Čim namreč nek genom tehnično manipulirajo se lahko zgodi, da neaktivni deli postanejo naenkrat aktivni in pride do nepredvidenih sprememb organizma. Pod napisom » Vsi kloni genetski spački?« je zapisala Frankfurter Allgemeine Zeitung 18.9.2002 pri poročanju o problemih pri kloniranju miši: »… očitno je genetski program kloniranih živali na mnogih mestih moten, če se zdi od zunaj zdrav ali ne,«.

Najnovejše možnosti analize procesov presnove v rastlinah kažejo, da imajo gensko spremenjene rastline zelo reducirano presnovo. Simptomi presnove so primerljivi s presnovo bolnih ali umirajočih organizmov. V primerjavi s temi, so produkti presnove gensko nespremenjenih rastlin po vrsti kot količini bogati in mnogostrani. Genska tehnika je po tem takem  poseg s težkimi posledicami, ki pogosto vodi v odmiranje. Da bi genetsko spremembo etablirali v rastlinski populaciji, umre na tisoče poskusnih rastlin. Le peščica preživi poseg in se nato le z mnogo kemije in hormoni ohranja pri življenju.

Kljub temu, da neodvisni znanstveniki opozarjajo na nerešena vprašanja in probleme pri razumevanju genske tehnike, silijo širom sveta vodilni gensko tehnični koncerni kot npr. Monsanto, Bayer in Syngenta k uporabi gensko tehnično manipuliranih sort semen, ki so si jih prilastili.  Pri tem pa lahko uporabo zelene genske tehnike v naravi primerjamo z »osvoboditvijo« duha iz steklenice kot jo poznamo iz pravljice bratov Grimm: če jo enkrat uporabimo na velikih površinah,  jo ne bo mogoče več kontrolirati, ker se bo s čebelami, insekti in cvetnim prahom nekontrolirano izkrižala. Posebej preko semen divjih in kulturnih rastlin se neverjetno širi. Genska tehnika bi prizadela tako celo pridelovanje čajev in zdravilnih zelišč, bi prizadela torej celo divje rastline.

 

POSEVKI NA PROSTEM  - POIZKUSI SKOZI ZADNJA VRATA?

Četudi 70% prebivalcev Evropske skupnosti po zadnjih anketah ne želi hrane iz gensko spremenjenih rastlin in večji del nemških kmetov posevke z gensko tehnično spremenjenimi organizmi zavrača, je komisija Evropske unije predložila v sprejem semensko zakonodajo , ki podpira širjenje gensko spremenjenih rastlin: Po tem osnutku naj bi bilo pri kakršnemkoli semenu dovoljeno, da vsebuje 03, do 0,7 procentov gensko tehnično spremenjenih organizmov, brez da bi se to v trgovini na proizvodih moralo posebej napisati.

Posledice te zakonodaje bi bile grozljive: Vse površine sorodnih rastlin (npr. ogrščica, koruza, krompir), bi bile lahko okužene z gensko tehnično spremenjenimi organizmi, brez da bi kmetje to lahko kontrolirali ali preprečili. Horizontalno križanje v vrsti kulturnih rastlin in vertikalno nazaj v divje rastline, torej sorodnike ali prednike kulturne rastline, se ne bi moglo kontrolirati. Posebno prizadeti bi bili bio kmetje in žlahtnitelji, ki se sami ali pa s smernicami zavezujejo k popolni odsotnosti gensko tehnično spremenjenih organizmov.

 

BORBA  ZA ČISTOST SEMEN – SAVE OUR SEEDS

Proti smernicam evropske komisije se je oblikoval širok upor. Iniciativi »Save our seeds« Fondacije za bodočnost kmetijstva se je pridružilo več kot tristo organizacij z več kot 2,5 miliona članov in doslej več kot 80.000 posameznikov. Iniciativa zahteva skrb za striktno čistost semen in zahteva, da se stroški za  dodatne zaščitne mere ne nalagajo kmetom in potrošnikom, ki ne želijo nič drugega, kot producirati in konzumirati na tak način kot doslej. Komisiji v Bruslu je 14. oktobra 2002 predana peticija, podpisi pa se zbirajo še naprej.

Da ne bi genska tehnika zaradi nezadostnih zakonov prej ali slej ekološkega  pridelovanja onemogočila in ogrozila celo divje rastline in pridelovanje zdravilnih rastlin, je nujno, da se potrošniki in kritični znanstveniki proti njej takoj maksimalno angažirajo. To angažiranost  Fond za bodočnost poljedelstva spodbuja z ozko kooperacijo in povezovanjem z najrazličnejšimi partnerji. Skupni cilj je pravica do svobodne izbire potrošnikov in skrb za zagotavljanje pogojev, v katerih bo ekološko kmetijstvo sploh možno, torej preprečevanje nekontroliranega širjenja gensko spremenjenih rastlin!
Obenem podpira Fond za bodočnost kmetijstva ekološko in biološko – dinamično semenarstvo kot pozitivno alternativo, podpira ohranjanje sort, ki se od nekdaj razvijajo pod pogoji ekološkega poljedelstva in se odlikujejo po okusu, sposobnosti dozorevanja, odpornosti itd.

Oliver Willing


DODATNE INFORMACIJE

 

Dodatne informacije v zvezi z aktualnim razvojem, Fondom za bodočnost poljedelstva in Fondom Semenarstvo, najdete na internetnih straneh: www.save-ourseeds.org in www.zs-I.de