Vabilo na okusen obrok

VABILO

 

na okusen ekološki obrok

ali

na gensko zmanipulirano frankensteinsko pojedino,

sestavljeno iz petih hodov

 

Izbira je vaša!

 

1. hod ( strupenost )

 

Proizvajalec gensko spremenjeno koruzo spremeni tako, da ta med rastjo sama proizvaja strup, ki mori insekte. Kaj pa se zgodi s strupom? Ta seveda  pride v našo prehranjevalno verigo. Sicer ne umremo takoj kot insekti, vendar pa dolgoročno zbolimo, saj uživamo te strupe skupaj s hrano.

 

Primer: Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi na svoj dunajski zrezek nanesel insekticid proti muham. Zelena genska tehnologija pa dela prav to, saj v kulturne rastline s pomočjo genske tehnologije vnaša strupe proti insektom. Tako skupaj z našim zrezkom dobimo na mizo postrežen tudi insekticid.

 

2. hod ( izven kontrole )

 

Ko genska semena vzklijejo, se nekontrolirano razmnožujejo in  za vedno okužijo tudi polja kmetov z naravnimi pridelki. Posledica bo da ne bo več mogoče pridelovati ekoloških živil.  Sožitje med naravnimi rastlinami in gensko spremenjenimi organizmi, za kar se EU tako močno zavzema, v praksi NI mogoče.

 

Primer: Pihnite enkrat v regratovo lučko (kako čudovito je, ko poletijo siva semena). Potem pa poskusite spet zbrati nazaj prav vsa semena, ki so se razpršila.

 

3. hod ( finančni polom )

 

V Indiji je pridelava gensko spremenjenega bombaža razlog za samomor 25.000 kmetov. Genska semena so bila štirikrat dražja, pridelek pa je občasno popolnoma izostal. Znanstveniki v službi koncernov vedno znova zatrjujejo, da genska tehnologija omogoča nižjo porabo pesticidov. Resnica pa je ravno obratna! Po začetnih prihrankih se potreba po pesticidih veča in daleč presega prvotno količino. To jasno dokazuje stalno naraščajoča prodaja visoko strupenih pesticidov.

 

Primer: V Argentini je po desetletni pridelavi gensko spremenjene soje izgubilo eksistenco 160.000 kmetov.

 

4. hod ( popolna odvisnost )

 

Direktiva o patentih, ki jo je leta 1998 sprejela EU, omogoča koncernom pridobivanje patentov na gene, na živali, na rastline in na dele človeškega telesa. Ta čas je izdanih že pribl. 10.000 patentov na kulturne rastline. Kmetje morajo naenkrat za setev patentiranih rastlin in rejo patentiranih živali pridobitvi licenco in plačevati visoke licenčnine.

 

Primer: V Kanadi je veter zanesel na polja ekološkega kmeta Percyja Schmeiserja gensko spremenjena semena oljne ogrščice. S tem je bil okužen njegov celotni ekološki pridelek. Namesto da bi prejel odškodnino, ga je  koncern (lastnik patenta) tožil in obsojen je bil na denarno kazen 100.000 USD.

 

5. hod (izdani in prodani)

 

Politika podpira s svojo nepremišljeno patentno zakonodajo izključno interese koncernov.

 

 

Uprite se!

 

V toku je borba za hrano: Genski zvarki ali živila?

 

Zelena genska tehnologija vse doslej še ni predstavila niti ene trajne prednosti za potrošnika in kmetijstvo. 
Kljub temu nas EU izroča v roke genskih koncernov.

 

Od vsakega posameznika je zdaj odvisno, ali se bomo izognili veliki gensko tehnološki katastrofi.

 

Nihče ni pripravljen plačati škode, ki nastaja zaradi pridelave gensko spremenjenih rastlin. Niti EU niti genski koncerni ne odgovarjajoza nastalo škodo. Ne da bi nas kdo vprašal, postajamo poskusni zajci genskih koncernov. S tem so kršene temeljne človekove pravice.

90 % uvoženih gensko spremenjenih pridelkov (soja) se uporablja za živalsko krmo. Meso, mleko ali jajca teh živali pristanejo brez deklaracije na naših mizah.

 

».. daj nam danes naš vsakdanji kruh…«

 

toda prosim, ne z Bt. toksinom (insekticid) ali glifosatom (pesticid), pa tudi brez antibiotikov in samomorilskih genov.

 

Nikoli ne smemo dovoliti, da bi našo enkratno naravo za vedno okužili z geni.

 

Naša temeljna pravica je, da hrano zaščitimo pred to nesmiselno in izjemno  nevarno gensko manipulacijo.

(prevod letaka avstrijskega združenja PRO LEBEN - AntiGENTechnik, www.proleben.at)